»Vojna in Mir. Letos sem namenoma vzela na morje samo te štiri knjige, da se ne bi prepustila skušnjavi lahkotnih 'krimičev' in poletnih romanc, pa se v treh tednih nisem pretolkla dlje od tretje knjige.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Ko sem bral angleško različico knjige, sem ga prav slišal. Nato sem enkrat za rojstni dan dobil slovensko različico knjige, pa sem skoraj zažgal vse plošče Stonesov. Ni bilo dobro.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Phillips in Kovač menita, da moramo ubraniti 'pomen dolgega branja in celih knjig, ki niso razsekane na posamezna poglavja, izgubljene v /…/ podatkovnih bazah'.«

»Želel bi si, da bi knjigo prebrali tisti, ki jo bodo cenili. Da bi si želel, naj jo prebere veliko, čim več ljudi? Pa kaj potem, če jo?«

»Zdaj sem že od septembra zataknjena v Borodinu. Morebiti jo končam januarja. Ali pa poleti 2021.«

»Želela bi, da bi knjiga ljudi spodbudila tudi k večji empatiji.«

»Ne govorim o tistih, ki že tako ali tako radi razmišljajo o knjigah. Družba bo morala spoznati, da brskanje na spletu za polinformacijami ni veščina.«

»Ko sem prisiljen brati na zaslonu, je to informativno branje, ne ponuja užitka.«